Canalblog
Editer l'article Suivre ce blog Administration + Créer mon blog
Publicité
ZEZI VRE ZOM
11 mai 2012

Let ouver pou bann minis ek depite lor lavortman

LET OUVER A BANN MINIS EK DEPITE MORISIEN

Le 4 me derniye, gouvernman finn anons so desision pou presant enn proze delwa pou otoriz lavortman dan bann ka spesifik.  Li enn bon lintansion gouvernman konsider detress bann fam ki viv enn grosess non-desire. Me eski solision lavortman respekte dignite de lafam ek preserv lavi ?

Nou, bann levek-sitoyen, nou santi-nou konserne par boner imin nou bann frer ek ser morisien, rodrige ek agalein. Nou panse li nou devwar pran laparol dan sa deba-la parski sa desision-la pe ouver laport a bann konsekans grav dan nou sosyete . Nou pa la pou inpoz nou bann konviksyon relizie.  Nou la pou aport nou kontribisyon dan progre nou pei baze lor bann valer latasman ar lavi ek proteksion bann sanvwa. Akoz samem, nou adress enn let ouver a bann minis ek depite dan Parlman. Nou fer appel a zot konsians antan imin ki defann lavi.

 

1. Anou get depre bann disposision sa proze delwa ki dir :

Gouvernman prevwar legaliz lavortman dan bann ka suivan :

a)“the continued pregnancy will endanger the pregnant person’s life”

Arive ki lavi enn maman an danze si li pourswiv so grosess. Lerla pou aplik enn mesir medikal ki pou preserv lavi maman-la odetriman baba dan vant. Vomie sov enn ki perdi tou lede. Sa lozik-la vinn touzour prevalwar san ki kalifye sa davortman. Me dan sa proze delwa-la, pe ouver laport a bann deriv. Linterpretasion telman larz kot pou tro fasil dir ki lavi maman-la an danze. Bizin reget sa kloz-la pou rann-li pli spesifik ek pli restriktif.

b)“the termination is necessary to prevent grave permanent injury to the physical or mental health of the pregnant person”;

(c)”there is a substantial risk that the continued pregnancy will result in a severe malformation, or severe physical or mental abnormality, of the foetus, as assessed by the appropr1iate specialists”;

Dan fason ki finn ekrir sa de pwin-la, lak abortif baze lor enn prinsip de risk olye lor enn prinsip defe kot bizin ‘sir e sertin’.  Enn lalwa pa kapav baze zis lor bann risk sinon laport ouver a toutsort  interpretasion avan mem ki finn etablir lefet. Lerlamem lavortman banalize. Samem nou trouve dan bann pei ki finn adopte sa kalite lalwa-la.

Bizin fer resorti ki sa provision lalwa-la montre lintolerans enn sosyete anver enn dimounn ki kapav ena enn andikap fisik ou mantal. Ki nou ete nou pou deside ki kalite dimounn bizin viv lor later ? Tou baba depi so konsepsion ena drwa pou pran nesans e lasosyete bizin protez-li.

(d) the pregnancy has not exceeded its fourteenth week and results from a case of rape, sexual intercourse with a female under the age of 16 or sexual intercourse with a specified person which has been reported to the police or a medical practitioner

Mem si enn lavi imin finn vini dan bann sirkonstans difisil ek ofansan pou enn fam, lavi imin pou touzour lavi imin. Li frazil, li inosan e nou tou responsab. Nou na pa gagn drwa elimin enn lavi parski li zenn nou. Nou ena ledevwar soutenir bann fam dan bann sitiasion difisil. Nou bizin donn zot lemoyen pou permet asim zot responsabilite dan dignite.

Si permet lavorman dan ka bann miner - mwins ki 16 zan – ki gagn abize, se laport ouver a enn pratik ki pou transform lavortman an enn moyen kontrasepsion. Nou banaliz eliminasion enn lavi.  So linpak lor enn zenn bien grav e li pou trenn bann sekel tou longer so lavi.

Met enn limit 14 semenn (3 mwa edmi), li enn zafer arbitrer. Lasians zenetik aprann nou ki lavi komans depi konsepsion kot li gagn so lidantite. Antan imin, nou devwar amenn nou, ankonsians, respekte enn lavi ki komanse dan seki li ete.

Bann pei ki finn legaliz lavortman dan bann ka spesifik finn bizin, pou anfinir, otoriz lavortman dan ninport ki moman ek ninport ki sirkonstans. Telman li difisil ek mem inposib dan lapratik pou determinn bann ka spesifik. Dan Moris, lalwa aktiel permet DPP servi so pouvwar diskresioner pou pa pourswiv bann fam kinn fer lavortman dan bann sirkonstans spesifik. Apre enn analiz profon, si li zize, an sonam e konsians, ki enn fam plis viktim ki koupab, li kapav pa pourswiv. Parkont, li inportan ki lavortman rest enn deli e ki lalwa sever anver bann dimounn avorter, sirtou bann medsin pouki li enn moyen fasil pou fer larzan.

2. Simin alternativ a sa proze delwa.

Pou reponn a sityasion bann fam andetress, bizin ki proze delwa ena enn lapros inklisif. Fodre pa opoz enn lavi odetriman enn lot. Bizin pran enn simin kot respekte alafwa lavi dan vant ek dignite fam. Enn bon proze delwa bizin atak bann koz proliferasion lavortman e pa zis kontant li kontrol bann move konsekans.

Pou atak bann koz, bizin

-           Develop bann vre kour dedikasion sexiel kot lavi afektiv pa separe avek sexialite e kot apprann vinn responsab pouvwar donn lavi. Kan ban zenes dekouver labote developman lavi dan vant enn mama,  zot realize akel pwin lavortman pa aseptab pou enn imin. Zot pronons zot kont lavortman.

-            Amenn enn bon ledikasyon lor lak sexiel ki enn expresion lamour ki bizin viv dan enn langazman avi dan lemariaz.

-           Devlop bann rezo de solidarite otour bann fam ek zennfi an detress. Leta bizin akord tou soutien finansie a bann ONG ki ofer enn lekout, enn soutien ek enn vre solidarite a bann zennfi ki tomb ansint dan bann sirkonstans difisil. Bizin soutenir bann lakres ou shelter ki ofer enn refiz a bann zanfan ki zot paran pa kapav pran zot ansarz. Bann mam nou diferan legliz dispoze pou travay an partenaria avek Gouvernman ek bann ONG konserne.

-           Sinplifye bann prosedir ladopsion anviger a Moris pou fasilit lakey bann zanfan par bann koup ki dispoze pran zot sarz.

 

Konklision : enn lapel a bann depite

Nou invit bann otorite politik nou pei pou pa sede devan bann dikta Nasion Zini. Nou tir leson lor seki finn pase resaman. Dan lezane 60, Nasion Zini ki prekoniz sterilizasion kom solision a la sirpopilasion. Gouvernman ti resiste et zordi listwar donn nou rezon. Dan lezane 80, FMI ek Labank mondial ti demann aret Welfare State. Gouvernman ankor enn fwa finn reziste et resilta zordi donn nou rezon. Azordi kan sa konsern defann lavi imin ek respe dignite fam, pouki fer nou pa fer prev mem kouraz pou reziste ?

Respekte lavi imin depi so konsepsion enn sime lasazes pou tou sosyete. Ki nou ete pou deside ki sann-la merite pou pran nesans ou pa ? Nou pena okenn drwa lor lavi imin. Nou ena responsabilite pou presev li ek protez li.

Sa kestion-la telman grav ki li depass tou klivaz ant gouvernman ek loposision. Akoz samem, nou invit sak depite pran sime lasazess e vot, non pa selon direktiv so parti politik, me selon so konsians eklere par bann prinsip imin an faver lavi.

 Mgr Maurice E. Piat                            Mgr Alain Harel                      Mgr Ian Ernest

 Levek Porlwi                                       Levek Rodrig                         Levek Moris –

                                                                                                                Arsevek Provins

                                                                                                              Losean Indien

Publicité
Publicité
Commentaires
ZEZI VRE ZOM
Publicité
Visiteurs
Depuis la création 33 398
Archives
Derniers commentaires
Publicité